Kurjenje zelenega odpada na dvoriščih stanovanjskih hiš in v naravnem okolju je prepovedano

Občinski inšpektorat Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju z namenom preventivnega delovanja obvešča, da se nanje pogosto obračajo občani, ki jih moti smrad kot posledica kurjenja zelenega odpada na dvoriščih stanovanjskih hiš in v naravnem okolju.

Kurjenje zelenega odpada je izrecno prepovedano, razen v redkih primerih

Pomlad je čas, ko se na kmetijskih zemljiščih in dvoriščih naberejo večje količine zelenega odpada. Najlažje in najhitreje se ga znebimo tako, da ga zakurimo, vendar je to dovoljeno le v redkih primerih. Drugače povedano, v naravi se pod določenimi pogoji lahko kuri na kmetijskih zemljiščih, nikakor pa na dvoriščih stanovanjskih hiš.

Misel na to, da bi na dvorišču zakurili odrezano vejevje, ostanke okrasnih rastlin, listje in podobno, je treba opustiti, saj je kurjenje teh odpadkov izrecno prepovedano.

Kaj pravijo predpisi?

Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov. Uredba o odpadkih, Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih in občinski predpisi, so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju.

Uredba o odpadkih določa, da je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano. Slednje tudi določajo občinski predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, ki prepovedujejo sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, med katere se zraven mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža), kosovnih odpadkov, uvrščajo tudi biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad/odrez.

Obstajata le dve možnosti za zeleni odpad

Zelenega vrtnega odpada se lahko znebimo na dva načina, kar predpisuje Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Če imamo možnosti oz. če potrebujemo kompost na domačem vrtu, je smiselno, da si uredimo prostor za kompostiranje, kamor odlagamo zeleni vrtni  odpad. Na kompost poleg tega odlagamo tudi kuhinjske biološke odpadke.

Druga možnost je odlaganje zelenega vrtnega odpada v za to namenjene zabojnike.

Če imamo zelo velike količine zelenega odpada/odreza, torej ne zadostuje ne kompostnik ne zabojnik, lahko le te predamo izvajalcu javne službe enkrat letno v zbiralni akciji, lahko pa sami odpadke odpeljemo v zbirni center.

Kdaj je kurjenje v naravnem okolju dovoljeno?

Naravni nenevarni materiali, kamor spadajo tudi posamezne vrste rastlinskih ostankov iz kmetovanja se pod določenimi pogoji lahko z namenom nadaljnje uporabe pri kmetovanju tudi kurijo. Ključno je torej, da ne kurimo kmetijskega odpadka, temveč kmetijski ostanek, ki se po procesu kurjenja lahko pri kmetovanju uporabi. „Primer take uporabe je lahko tudi izvajanje kmetijskega opravila gnojenja s pepelom, pridobljenim s procesom kurjena rastlinskih ostankov iz kmetovanja,“ pravijo na upravi za zaščito in reševanje. Da je kurjenje rastlinskih ostankov, ki nastajajo v kmetijstvu, dopustno tudi z vidika predpisov s področja kmetijstva, pa je ključno to, katera vrsta rastlinskega ostanka se kuri, saj je od tega odvisno, ali je uporabnik kmetijskega zemljišča s kurjenjem tega rastlinskega ostanka iz kmetovanja ravnal kot dober gospodar in v skladu z dobro kmetijsko prakso, še dodajajo.

V dobro kmetijsko prakso pa kurjenje rastlinskih ostankov iz kmetovanja, izključno z namenom, da se imetnik teh materialov na ta način znebi (jih zavrže), ne spada. „Takšno ravnanje je namreč po vsebini nedopustno kurjenje odpadka, kot tako pa podvrženo sankcioniranju skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.“ Navedeno velja za vsakega uporabnika kmetijskega zemljišča, ne zgolj za subjekte, registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Previdnost pri kurjenju

V primerih, ko je kurjenje v naravnem okolju dovoljeno, Uprava za zaščito in reševanje poziva, da zaradi preprečevanja nastanka požara varujejo kurišče, ki naj bo obdano z negorljivim materialom, območje očistijo vseh gorljivih snovi v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča, nadzorujejo kurišče ves čas kurjenja, po končanem kurjenju ogenj pogasijo, ostanke kurjenja pa, če je mogoče, prekrijejo z negorljivimi snovmi. Pred kurjenjem je treba spremljati tudi vreme, saj se ob premočnem vetru ne sme kuriti oziroma je treba s kurjenjem prenehati.

Predpisane globe za kurjenje

Kršitev prepovedi kurjenja na prostem Uredba o odpadkih obravnava kot težji prekršek za imetnike odpadkov - za fizične osebe je predpisana globa od 500 do 4.500 €, za pravne osebe pa od 10.000 do 30.000 €.

Za kršitev prepovedi sežiganja vseh vrst komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj in občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale je predpisana globa v višini 400 evrov za posameznika, 1.400 evrov za pravno osebo in 400 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, medtem ko je na območju Občine Majšperk za predmetno kršitev predpisana globa v višini 200 evrov za posameznika, 1.200 evrov za pravno osebo in 200 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

Kam se lahko občani obrnejo v primeru zaznave kurjenja odpadkov v naravnem okolju

Če občani zaznajo kurjenje odpadkov v naravnem okolju, naj o tem obvestijo Inšpektorat RS za okolje in energijo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (požarna inšpekcija) ali občinski inšpektorat, pokličejo pa lahko tudi Regijski center za obveščanje (112) ali policijo (113), ki bosta o dogodku obvestila vse pristojne za ukrepanje.

Pripravil:
Občinski inšpektorat
Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju