Dr. Jožef Muršec Živkov (1807-1895)

Rodil se je v Bišu, 1. marca 1807. leta očetu Janezu in materi Katarini, rojeni Krajnc. V letih od 1814 do 1815 je hodil v ljudsko šolo pri Sv. Bolfenku. Od leta 1815 do 1817 je obiskoval šolo v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je imel strica dekana Jakoba Šalamuna. Med leti 1818 do 1825 je nadaljeval študij gimnazije v Mariboru. Nato je bil dve leti na liceju v Gradcu. Od leta 1827 do 1831 je študiral bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1830.

Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan mešcanskega konjeniškega oddelka. Od leta 1839 do 1845 je bil privatni ucitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Fridauu v Gradcu. Leta 1846 je napravil doktorat in bil nameščen za veroučitelja na novi realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu ministra Thuna, kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah na Hrvaškem uvajal maturo. V Senju je zbolel in se vrnil v Gradec, kjer je vse do upokojitve 1870 ponovno učil na realki. Upokojil se je v Gradcu, kjer je tudi ostal in poučeval verouk v zavodu Vicentium, v zadnjih letih pa še slovenščino za gojence malega semenišca. Leta 1876 je v rojstnem Bišu ustanovil gasilsko društvo. Umrl je 25. oktobra 1895. Pokopan je na domačem pokopališču pri sv. Bolfenku - v Trnovski vasi.

Sodeloval je z veliko pomembnimi ljudmi, kar dokazujejo tudi njegova dopisovanja z Vrazom, Bleiweisom, Slomškom in drugimi uglednimi ljudmi tega časa. Zbiral je ljudske pesmi, pregovore, pravljice, pripovedke, rastlinska imena. Leta 1832 pa se je poskusil tudi v pesništvu in napisal svojo prvo pesem. Sodeloval je pri Kozlarjevem zemljevidu, kjer je Muršec vrisal narodnostno mejo in opisal slovenska krajevna imena v mariborskem okrožju. Da je bil Muršec pomemben človek pove tudi to, da je leta 1847 izšla njegova slovnica, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku.

Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Spadal je med privržence ilirskih idej. 16. aprila 1848 je v Gradcu ustanovil društvo Slovenija, ki si je prizadevalo za samostojno Slovenijo. Brez dvoma je bil Muršec človek, ki je narodno prebudil marsikaterega Slovenca.

Dr. Jožef Muršec Živkov je bil poleg vsega znan kot velik dobrotnik in mecen. Podpiral je dijake in študente, letno je pošiljal darove dijaškim kuhinjam v Mariboru, Ptuju, Celju, bil podpornik mariborski in ptujski čitalnici, daroval je za celo vrsto narodnih ustanov po sloveskem, od leta 1859 je redno pošiljal velike darove lavantinski škofiji po prenosu sedeža v Maribor. Po zapisih bi naj darovi znašali okoli 15.000 goldinarjev.

V rojstnem kraju Bišu in župniji Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah je še danes vidna navezanost na domači kraj. Že okoli leta 1860 je ustanovil župnijsko knjižnico in jo založil s slovenskimi in hrvatskimi knjigami. Pomagal je pri preureditvi župnišca, pri obokanju in poslikavi cerkve, daroval je za povišanje zvonika in nove zvonove. Šoli je kupil njivo, prav tako pa je veliko prispeval za gradnjo nove šole. Po nepopolnih podatkih je domačemu kraju daroval okoli 7.000 goldinarjev.

Na njegovi rojstni hiši je bila 9. avgusta 1908, ob 100. obletnici njegovega rojstva odkrita plošča z napisom: "V tej hiši se je porodil 1. marca 1807 dr. Jožef Muršec, cvet slovenskega duhovstva in eden najzaslužnejših slovenskih rodoljubov." Ta kratek napis pove vse o tem velikanu, ki je izšel iz lepih Slovenskih goric, človeka, ki je verjel v to, kar se je dejansko zgodilo šele 95 let po njegovi smrti, da smo Slovenci postali suveren narod (ceprav ne združeni v avstrijski celoti), kar si je ta veliki Slovenec tako močno želel.

Objektivno oceno o njegovem delu, ob 100. obletnici njegove smrti, pa so dali strokovnjaki na slovensko - avstrijskem simpoziju, ki je bil 27. in 28. oktobra 1995 v Trnovski vasi. Organizirala ga je Univerza Maribor in obcina Destrnik - Trnovska vas. Namen simpozija pa je bil ovrednotiti delo dr. Muršca, predvsem kot slovenskega rodoljuba, dobrotnika, državnega uradnika in duhovnika ter ga postaviti na pravo mesto v slovenski zgodovini.

Ob 105. obletnici njegove smrti, pa so mu pred cerkvijo Sv. Bolfenka v Trnovski vasi odkrili doprsni kip, kar dokazuje, da so spomini na dr. Jožefa Muršca - Živkovega v domačem kraju še vedno živi in domačini radi ponovijo besede njegovega nečaka Jakoba Gomilška, ki je zapisal: "Od kod pa je priša?, Z našega Biša je nekda pritiša." 

Portret dr. Jožefa Muršca iz Biša za RTV SLO. Prispevek je bil objavljen na RTV SLO 1. novembra 1995. Novinar Zmago Šalamun.